Spomladanske divje rastline so lahko tudi okusna jed

Kategorija

Dobro jutro, pomlad!

S prvimi pomladnimi žarki, ki ogrejejo od zime lenobno zemljo, se pričnejo prebujati tudi prvi znanilci pomladi. Travniki zelenijo, na obronke gozda nas navdušeno vabijo telohi, zvončki, ob poteh nam sivino preteklih mesecev pričnejo mehčati vijolice in trobentice. Ste vedeli, da lahko marsikatera pomladna rožica krasi tudi naše krožnike in da si kosilo lahko »naberemo« tudi med sprehodom po travniku? In tako se s pomladjo začne tudi sezona nabiranja užitnih divjih rastlin oziroma divje hrane.

Divja hrana – korak naprej k naravi

Divja hrana je, kot pravi strokovnjak na tem področju Dario Cortese, vsa užitna hrana, ki raste v naravi – v gozdu, na travnikih in tudi na naših vrtovih med gojeno zelenjavo, torej med pleveli. Ja, res tudi nekateri pleveli so užitni. In prav področje divjih užitnih rastlin je eno tistih področij, ki podira marsikateri stereotip o hrani in nas vsekakor vrača nazaj oziroma recimo raje naprej k naravi.

Narava nam nudi bogato zakladnico divje hrane, a kljub razkošju, ki nam ga ponuja, je pri nabiranju potrebna previdnost. Najprej previdnost zaradi lastne varnosti, nikar pa ne pozabimo tudi na spoštovanje narave.

Nabiramo lahko le tiste rastline, ki jih zares dobro poznamo, saj so nam marsikatere med njimi zaradi našega neznanja lahko tudi zelo strupene. O vsaki rastlini se dobro informiramo, primerjamo jo tudi z drugimi, podobnimi, pri katerih lahko pride do zamenjave. Previdnost in znanje nista nikoli odveč, prav tako niso odveč tudi latinska imena, katera so garancija, da raziskujemo pravo rastlino.

Trojica divjih

Pomladno vreme kar kliče k sprehodom v naravi, ki nam nudi bogato zakladnico divje hrane. Podajte se na eno izmed pohodnih poti, ki vas bodo med travniki in vinogradi popeljale do izolskega zaledja in pozorno opazujte, s čim bi lahko obogatili svoj jedilnik.

Morda boste opazili čemaž (Allium ursinum), katerega vonj močno spominja na česen. Raste v »zelenih preprogah« od marca do začetka junija, cveti pa od  maja do aprila. Najdemo ga v bukovih, gabrovo-hrastovih gozdovih, všeč sta mu vlaga in senca. Užitni so listi, ki so nežni in mladi svetlozeleni ter rastejo posamezno, nabiramo pa lahko tudi popke, ki so drobni in se razcvetijo v belo socvetje. Liste nabiramo mlade, preden rastlina zacveti, saj takrat, kot vse rastline, vsebujejo največ hranilnih snovi. Sveže uporabimo kot dodatek solatam, jih vmešamo v mlečne namaze. Kuhamo jih lahko v juhah – kot samostojno juho, kateri lahko na koncu dodamo sesekljano trdo kuhano jajce ali kot dodatek ostalim zelenjavnim mešanicam. Popki so zelo okusni vloženi in njihov okus spominja na kapre.

Priljubljena pomladna, užitna rastlina je tudi regrat (Taraxacum officinale), pri katerem so užitne korenine, mladi listi in cvetovi. Koreninice izkopavamo zgodaj spomladi pred cvetenjem ali jeseni, posušene ročno narežemo ali zdrobimo in iz njih skuhamo čaj, ki je zdravilen predvsem za razstrupljanje jeter. Iz regratovih listov, katere nabiramo pred cvetenjem, lahko pripravimo okusno solato. Obogatimo jo lahko s kuhanim jajcem, krompirjem zaseko ali pa kar z vsem trojim. Ko pa nas regrat razveseli s svojimi cvetovi, lahko njihovo esenco ujamemo v okusen sirup. Priprava le-tega je sila enostavna, kot izdelek pa je le-ta izredno uporaben. Nadomesti lahko sladkor v čaju, mešan z vodo predstavlja zdravju bolj prijazno različico kupljenim sirupom, nerazredčen pa nam lahko služi kot pomoč v času sezonskih obolenj, saj lajša vnetje grla in pomaga pri izkašljevanju.

Za Istro pa so najbolj značilna divja hrana divji šparglji (Asparagus acutifolius). Rastejo posamezno, običajno v družbi trnastega podrastja. Nabiramo jih od marca do začetka junija iz njih pa lahko pripravimo pisano paleto jedi. Najbolj običajen in enostaven način je priprava le-teh z umešanimi jajci.

Za kakšno idejo več, če sami niste vešči kuhinje ali pa bi se zgolj radi razvajali, pa vas toplo vabimo na prvo kulinarično popotovanje naših izolskih okusov, v sklopu katerih se bodo dogajali Dnevi špargljev.

Mesto, njegove ulice in trge bo objel vonj teh okusnih zelenih poganjkov in verjamemo, da se mu ne boste mogli upreti in boste tudi sami zavili v kakšno izmed mnogih gostilnic ali restavracij, ki bodo svoje jedi oblekle v njih barvo in okus.

Okusi nonine kuhinje

Zahvala, da nismo pozabili na užitne divjerasle rastline, gre tudi našim “nonam” in “nonotom”, ki so nam predstavili darove narave, iz kombinacij nabranih rastlin pa so znali ustvariti tudi okusne začimbe. Če sami niste vešči v kreiranju tovrstnih mešanic, lahko svoje jedi obogatite z že pripravljenimi začimbami Fina Isolana. Mešanice so pripravljene iz tradicionalno pridelane soli in ročno nabranih jadranskih začimb. Zakaj ne bi ribam dodali nekaj »Morske«, ki bo nežen okus ribe spremenila v pravo gurmansko poslastico? Z mešanico »Grill« bodo prišli na svoj račun ljubitelji mesa in mesnih izdelkov, tu je pa tudi »Klasična«, ki bo vsaki jedi dodala uglajen okus.

Mešanico, ki bo pobožala vaše brbončice, si lahko izberete tudi v Turistično informacijskem centru na Sončnem nabrežju 4 in tako dodate piko na i druženjem ob hrani. Kakor pravijo pri Fini Isolani: »Jest, pit in se jemet rado. To je življenje!«. Mi pa dodajamo še: »Dober tek!«.

Tako. Končali smo naš blogovski sprehod skozi področje užitnih divjih rastlin. Njihov svet je barvit, okusen in mamljiv, a kot rečeno – vedno s seboj v naravo vzemite kanček previdnosti, košaro znanja, in nikar ne pozabite na spoštovanje in vračanje hvaležnosti naravi, ki nas bogato obdaruje čez celo leto.

Namig za zdravje: regratov sirup

300 g regratovih cvetov prelijemo z 1,5 litra vode, zavremo in na zelo rahlem ognju vremo 10 minut. Prevretek precedimo skozi tanko cedilo ali gazo, zlijemo nazaj v posodo in dodamo 800 – 1000 g sladkorja. Za zdravo alternativo belemu sladkorju lahko uporabimo rjavega ali kokosovega. Tekočino ponovno zavremo, dodamo sok ene limone ali ustrezno količino citronske kisline. S toplo tekočino napolnimo manjše stekleničke, dobro zatesnimo, obrnemo na glavo in počakamo, da se zavite v krpo shladijo.

Naša spletna stran uporablja piškotke

Sprejmi in nadaljuj Več o uporabi piškotkov