Skrivnosti priprave pravih istrskih bobičev

Kategorija

Bobiči so tipična istrska jed, ki je nihče ne zna bolje pripraviti, kot naše mame in none. Te so se istrskih receptov učile od svojih mam in non, in tako se je to kulinarično izročilo prenašalo iz roda v rod. Izolanki, doma iz izolskega zaledja, in članici Kulturnega društva Malija, Jasna Cokan in Nevija Šalkovič, sta nam razkrili vse skrivnosti priprave pravih tradicionalnih istrskih bobičev. Kar nekaj je namreč razlik med koruzno mineštro in istrskimi bobiči. Da ne bo dileme, kaj so pravi bobiči, si preberite spodnji zapis.  

Skrivna sestavina istrskih bobičev

»Skrivna sestavina bobičev je pravzaprav koruza, a ne vsaka koruza,« nam zaupa Nevija. »Bobiči se imenujejo bobiči zato, ker je ta mineštra narejena iz mlečne koruze – to pomeni, da je pobrana iz storža koruze v pravem obdobju leta, ko je ta mehka in ne trda,« nadaljuje. Koruzo je pri pripravi potrebno porezati in na koncu še postrgati po storžu, da se izloči mleček. »Mleček je bistvo,« zatrdi Nevija, ki verjame, da brez te sestavine, ne moremo pripraviti pravih bobičev. Mleček je namreč ta, ki mineštro zgosti in ji da pravi okus.

»No, prav tako pa ni bobičev brez, da stopi svinja v lonec,« z nasmehom pove naša sogovornica. To pomeni, da so mesnine drugi ključni del te istrske jedi. V mineštro je torej potrebno dodati ali kost od pršuta (to je bojda najboljše!), ali pa kos pancete. Ključna sestavina pa so tudi »krodegine« (kožarice) ali pa del kože prašiča. »Pri prašiču nimaš kaj falit, se porabi vse, vse gre v lonec,« pove. Nevija nam zaupa, da so si v starih časih, ko ni bilo svinjine veliko na razpolago, kost pršuta vaščani podajali od hiše do hiše. Prvi je kuhal gospodar (lastnik prašiča), kost pa je potem (uporabljena) potovala od soseda do soseda. »To sta na lastni koži doživela celo moj oče in teta. Danes se nam to zdi neverjetno, a v resnici to ni bilo prav dolgo nazaj,« se zgodb spominja Nevija.

Članici KD Malija nam razkrijeta še eno skrivno sestavino pravih bobičev, ki je »zabronjen« fižol. To je fižol, nabran v fazi, ko prehaja iz mladega (torej fižoletov) v suh fižol. Za »zabronjen« fižol je značilno, da je v tem obdobju obarvan v posebnih barvah; od rdeče do zelene, pa celo do oranžno-rumene. »To se zgodi v času od julija do avgusta, enako velja za koruzo, zato so bobiči v resnici poletna jed, čeprav smo jo navajeni jesti jeseni in pozimi,« nam pove Jasna, in doda, da je priporočljivo, da se pri kuhi bobičev uporablja tudi mlad krompir.

Ali ste vedeli, da so bili bobiči včasih le redko na mizah? Vsebujejo namreč sestavine, ki so jih ljudje uporabljali za krmo živali, predvsem prašičev. V starih časih je veljalo, da če človek poje, zmanjka za živali. Najprej je bilo torej potrebno nakrmiti živali, šele nato so si sestavine privoščili ljudje. Uporabljali so jih s spoštovanjem, ali kot pravijo na istrskem podeželju »con riguardo«. V vaških hišah je bila tako prava fešta, ko so se kuhali bobiči!

Konec oktobra v Izoli dnevi istrskih bobičev

Jesen v Izoli bo še bolj okusna kot običajno. Lokalni gostinci se bodo znova povezali v kulinarični akciji in na svojih menijih ponujali jedi iz lokalno pridelane hrane. Tokrat bo to najpopularnejša istrska mineštra, bobiči. Konec oktobra in v prvem tednu novembra bo tako v Izoli dišalo po istrski mineštri, kateri bodo posvečeni Dnevi istrskih bobičev. Kulinarična akcija sledi uspešno izpeljanim Dnevom domačih pedočev in Dnevom bakalaja, vse akcije pa so vitalni del pobude Kilometer nič, ki poudarja pomen in uporabo lokalno pridelane hrane.

 

Pridružite se nam med 24. oktobrom in 8. novembrom in zajemite bobiče z veliko žlico!

RECEPT ZA PRIPRAVO ISTRSKIH BOBIČEV

Za pripravo 4 litrov mineštre potrebujemo:  

4 koruzne glave / stroke

0,5 kg zabronjenega fižola

1 čebula

2 paradižnika

1 korenček

6 srednje velikih mladih krompirjev

Zaseka iz česna, mastnega dela pancete in peteršilja

Pašta (po želji)

Sol, poper

Lovorjev list

 

PRIPRAVA:

Narezano čebulo in na drobno narezano panceto popražimo na olivnem olju (lahko uporabimo tudi mast namesto pancete). Nato dodamo na drobno narezan korenček. Dodamo še fižol, narezan mlad krompir (lahko tudi v kosu in ga na koncu potlačimo), ter koruzo. Dodamo mesnine in zalijemo z vodo. Solimo in popramo. Dodamo lovorjev list. Pustimo kuhati pol ure. Nato dodamo še paradižnik. Kuhamo dobro 3 ure. Na koncu po želji dodamo še pašto.

Serviramo skupaj z domačim kruhom.

O Kulturnem društvu Malija

V Kulturnem društvu Malija so aktivni na različnih področjih, predvsem pa članice skrbijo za ohranjanje tradicije in starih običajev. So izredno spretne, organizirajo tečaje keramike, reciklaže, izdelujejo steklene mozaike, punčke iz cunj, celo prenavljajo stare stole, same pa so si sešile tudi istrske noše, ki jih večkrat rade oblečejo. 

Ali ste vedeli, kaj je značilno za prave »ištrijanske« noše? Te so se nosile okoli leta 1925, njihove barve pa so barva morja in soli. Odlikuje jih še rdeč nagelj, ki predstavlja simbol za srčnost ljudi.

Za ljudsko izročilo skrbijo tudi prek organizacije dveh dogodkov. Prvi (aprilski) je Otava, domača šagra (zabava), ki je namenjena zgolj vaščanom in njihovim sorodnikom. Na ta dan vsak iz vasi nekaj prinese (eni slano, eni sladko, eni pijačo, drugi harmoniko, tretji rekvizite), in tako proslavijo praznik Otava, ki se tradicionalno odvije vsako leto na 8. dan po veliki noči. To je neke vrste skupni piknik vseh vaščanov, ki je izredno priljubljen in se ga vsako leto udeleži več in več sosedov. Druga, nekoliko večja šagra, je Maria Karmelska, ki se vsako leto odvije avgusta. Maria Karmelska je zavetnica cerkve in kraja Malija, na zabavo pa so dobrodošli prav vsi. Na ta dan lahko preizkusite tudi vse dobrote, ki jih pripravljajo članice KD Malija. Same namreč pripravljajo različne likerje, med katerimi najdete tudi »anti gripin« - pravo zdravilo proti virusom, ki napadajo v hladnem delu leta. Specializirane so za marmelade in tipične istrske sladice kot so kroštole, potice, in drugo drobno pecivo.

Naša spletna stran uporablja piškotke

Sprejmi in nadaljuj Več o uporabi piškotkov