Izola ga je poklicala k sebi

Vstop v antikvariat, ki stoji na Manziolijevem trgu, takoj vzbudi toplino, a obenem občutek skrivnostnosti. Vsekakor je to kraj, kjer vsak predmet nosi svojo zgodbo in Sergio Kraljič, vam jih z veseljem razkrije in vas popelje v nek drug čas. Nam pa je Sergio zaupal svojo zgodbo, skrivnost, ki ga je nevede pripeljala v Izolo. Pred leti je namreč zaradi težke življenjske preizkušnje začutil potrebo po novem začetku. Izola ga je nerazložljivo privlačila in poklicala k sebi.

»Izola mi je prišla takoj v srce, potem kasneje sem spoznal, da sta se moja starša poročila tukaj v Izoli.«

Sergio je tako doumel, da je ta skriti delček življenja njegovih staršev vzrok, da je prišel v Izolo. Na Manziolijevem trgu, kjer je odprl starinarnico, je pričel novo poglavje svojega življenja. Manziolijev trg je prostor, kjer se vedno nekaj dogaja. Je stičišče domačinov prav tako pa je tudi ena priljubljenih točk obiskovalcev Izole in lokacija, kjer se začuti pravi utrip in domačnost Izole. Sergio pravi, da ta trg ljubi, in poklonil se mu je tudi s poezijo, ki visi na vratih njegovega antikvariata.

Oglejte si video, začutite čarobnost trga in nostalgičen pridih Sergiovega antikvariata.

Sergio Kraljič, antikvar

Izolski ulični jam session

Marina je šest let nazaj s Švedske v Izolo prišla odkrivat svoje korenine. Njena mati je namreč Izolanka, ki je kot otrok zapustila svoj rodni kraj in se preselila na sever. Glasbenica in vokalistka Marina se je v Izolo takoj zaljubila in njen načrtovani nekaj mesečni oddih v Sloveniji se je spremenil v Življenje v tem ribiškem mestecu. V rodno Švedsko se ni več vrnila.

»Poleg vsega, kar se ti v tem kraju zgodi - od okusov, do morja, sence in vonja dreves, prijetnih ljudi... Z malo sreče se lahko tvoj večerni sprehod po ulicah starega mestnega jedra spremeni v pravi jam session z lokalnimi glasbeniki, ki slavimo glasbo, vino in predvsem prijateljstvo!«

Marina Mårtensson

Namesto jadrnice kmetija

Marko je z družino sprva živel v mestu, v osemdesetih letih pa je mestni vrvež zamenjal za mirno bivanje na slikovitem izolskem podeželju. Ko so se z družino odločali, kje bi preživljali več časa skupaj in tako izbirali med nakupom jadrnice ali kmetije, so soglasno glasovali za slednjo. In s to odločitvijo se je pričela zgodba kmetije Medljan.

»Takoj ob selitvi smo pričeli z govedorejo, ki smo jo ob razširitvi našega posestva zamenjali za vzrejo konjev. Takrat sta zaživeli tudi turistična kmetija in šola jahanja. Vse kulinarične skrivnosti je še do nedavnega skrbno čuvala moja »nona«, postopoma pa jih je razkrila moji ženi Marini. Z obiskom naše tipične istrske kmetije jih boste lahko spoznali in okusili tudi vi.«

Marko Kodarin

Ali veste, kaj se ponoči sveti v morju?

Sestri Enya in Amelie imata mamo Izolanko in očeta Francoza, od tod tudi izbor njunih lepih imen. Skupaj živijo v Izoli, njun najljubši letni čas pa je seveda poletje. Najraje se kopata na plaži San Simon, kjer se v popoldanskem času zbira mladina.

"Vsako leto spoznava nove prijatelje, s katerimi uživamo v poletnih dneh. Ne samo v kopanju na plaži, saj radi tudi skupaj kolesarimo, se rolkamo in na splošno uživamo na prostem, ker so dnevi daljši in smo lahko dlje zunaj. Najina skrivnost je, da imava v Kortah prav poseben vrtiček, čisto najin, zanj skrbiva sami in ga zelo radi obdelujeva. Tudi na podeželju je lepo, ne samo ob morju. Pa še na ene skrivnosti sva se spomnili... Najraje imava nočno kopanje, a veste zakaj? Ker se v vodi ponoči sveti plankton. To je tako lepo!"

Amelie & Enya

Rože so duša hiše

Silvestra je velika ljubiteljica rož, kar se jasno vidi tudi ob pogledu na njena z bujnim cvetenjem bogata okna v Tartinijevi ulici. Na ulico, v kateri živi, je zelo ponosna in vesela, da se s stanovalci tako dobro razumejo in živijo v duhu medsebojne povezanosti.

»Tartinijeva ulica je najlepša ulica v Izoli, kjer se zelo veliko dogaja. Skupaj se udeležujemo Šalšijade in podobnih dogodkov v mestu, organiziramo tudi skupna praznovanja in postavljamo slavoloke. Poleg naše ulice, imam zelo rada tudi rože, ki so v mojem stanovanju, na oknih in na njivi. Ljudje se čudijo, kako zelo z njimi vztrajam in kako skrbim zanje. Med zimo, ko kaže, da bodo vse rože odmrle, jih jaz pozorno negujem in vso mojo ljubezen mi na pomlad vrnejo z bujnim cvetenjem. Kot pri vseh drugih stvareh, je namreč tudi pri rožah najpomembnejša ljubezen. In zapomnite si, duša hiše so prav rože.«

Silvestra Gruden

»Pozdravljena, moja zemlja!«

Aldo s kmetije Istriana se s kmetijstvom ukvarja že dolga leta. Najprej je kmetijsko dejavnost opravljal poleg službe, sedaj pa je popolnoma predan le kmetovanju. Skrbi, da njegovi vnuki uživajo zdravo hrano, poleg tega pa Aldo s svojo dobro voljo in zdravimi pridelki razveseljuje tudi obiskovalce domače tržnice Ruba sz moje njive. Glavnina njegove kmetije, kjer vzgaja predvsem zelenjavo in nekaj sadja, se nahaja pod naseljem Dobrava v Izoli, v bližnji okolici pa ima posajene tudi oljke.

»Kmetovanje in zemlja zahtevata celega človeka in to ves dan, ne samo del dneva, kot je to pri ostalih službah. Le s pravim odnosom in delavnostjo pridejo tudi pravi pridelki, zato vsako jutro mojo kmetijo pozdravim z »Dobro jutro!« in se zvečer od nje poslovim z »Lahko noč!«. Tako kot je lepa mlada punca, je lepa tudi moja zemlja.«

Aldo Ček