Vsak v sebi nosi vsaj eno skrivnost, povezano s krajem v katerem živi. Skrivnosti so različne – ene so bolj, ene manj skrite. Nekatere v nekem trenutku z ljudmi podelimo, spet druge pa ostanejo za zmeraj skrite.
Izolani so nekatere svoje skrivnosti podelili z vami. Lahko jih imenujemo skrivnosti ali pa njihova doživetja, morda njihovi najljubši trenutki, zaradi katerih radi živijo v svojem kraju.
Odkrij skrivnosti Izolank in Izolanov
Skrivnost cerkve sv. Mavra
Pred 17 leti je župnik Janez Kobal prevzel službovanje v župnijah Izola in Korte. Pred približno 250 leti je za župnijo skrbelo kar 12 duhovnikov, kar priča o pomembnosti Cerkve v takratnem času.
Izolska sakralna dediščina je zelo bogata, med najslikovitejše objekte pa vsekakor spada cerkev sv. Mavra, ki stoji na najvišji točki nekdanjega izolskega otoka in je pomemben element prepoznavne silhuete mesta. Na lokaciji današnje slikovite cerkve z belo-oranžnim pročeljem, je že v 14. stoletju stala manjša cerkvica, ki pa je tekom zgodovine doživela mnoge arhitekturne preobrazbe. Cerkev svetega Mavra so zidali med leti 1547 in 1553. Tega leta je bila tudi posvečena sv. Mavru, zavetniku cerkve, ki naj bi leta 1380 mesto rešil pred zasedbo Genovežanov. Kasneje je bila večkrat obnovljena in predelana.
»Cerkev je bila zgrajena v renesančnem slogu, pri obnovi so posnemali Benetke. Takratni prebivalci Izole so za obnovo izbrali najboljše beneške arhitekte in slikarje. Tako da ni potrebno, da hodite v Benetke. Pridite v Izolo in videli boste košček Benetk!«
O umetniškem bogastvu, ki se nahaja v cerkvi, priča tudi anekdota, ki nam jo je zaupal župnik. V cerkvi se nahaja slika z motivom daritve svetega Lovrenca. Izdelali so jo učenci pomembnega beneškega slikarja Bernarda Strozzija, ki velja za glavnega ustanovitelja beneškega baročnega stila. Pred leti je cerkev obiskal velik ljubitelj umetnosti in očitno tudi zbiratelj, saj je želel sliko odkupiti za vrtoglavo vsoto. Župnik je kljub temu stal za svojimi načeli, zato slika še danes prispeva k bogastvu izolske sakralne dediščine.
Želite izvedeti več? Oglejte si video.
Janez Kobal
Ribiško palico zamenjal za mreže
Ko je Davor v rosnih letih prijel ribiško palico, se je med njim in morjem rodila prva simpatija. Sprva se je ukvarjal s profesionalnim ribolovom in se udeležil osmih svetovnih prvenstev, s katerih je odnesel kar štiri medalje. Kasneje je ribiško palico zamenjal za ribiške mreže in simpatija je prerasla v pravo ljubezen, ki traja in je obenem tudi njegov način življenja.
»Čarobnost Izole je v pristnem stiku z morjem, katerega pa preko ribištva ohranja le še mala peščica posameznikov. Sam sem eden izmed njih. Lovim že 30 let, morje uživam in ga iskreno ljubim. Ni lahko, a morje je pošteno in radodarno za tiste, ki imajo voljo in vztrajnost.«
Davor Ivkovič
Ali veste, kje se skriva Bela Izolanka?
Jesen je najlepši letni čas za sprehod med vinogradi. Grozdje je že obrano, trte pa privabljajo poglede in svetijo v različnih odtenkih barve sonca. V izolskem zaledju, na šavrinskem gričevju – hribih, ki jih lahko občudujemo iz samega mesta Izole, najdemo veliko pešpoti, ki bodo poskrbele za pravo jesensko barvno pravljico. Prav na tem območju pa domujejo tudi izolski oljkarji in vinarji.
Najbolj razširjeni sorti vina v Istri sta malvazija in refošk. Prav ti dve večinoma prideluje tudi Tilen Praprotnik iz vin SteraS. Tilen je izrazit privrženec vpliva klime in okolja na kakovost grozdja in posledično na okus vina. Obenem pa tudi vnet raziskovalec in zbiratelj starih istrskih sort. Tako kot nekateri zbirajo značke, on zbira stare trte. Doma goji prek 10 različnih starih istrskih sort iz katerih prideluje tudi posebno belo in pa rdeče vino.
Ime Steras sicer odseva značaj kmetije, katere vinogradi so pretežno posajeni na terasah, ki jih je skozi tisočletja izklesal Istran. Terasa pomeni, da se vinograd nahaja na hribu oz. v bregu. To pomeni, da so vinogradi bližje soncu in da iz njih grozdja iztisnemo žlahtno tekočino, ki je sad trdega dela in požrtvovalne ljubezni. In prav na terasah, ob enem od njegovih vinogradov, je Tilen odkril eno posebno, njemu zelo ljubo staro sorto … Belo Izolanko. Ponosen je, da je prav on ta, ki jo je začel ponovno oživljati iz pozabe. Bela Izolanka naj bi namreč spadala med štiri najpomembnejše sorte, ki so se na območju Istre gojile v prvi polovici 20. stoletja.
Več o skrivnostni Beli Izolanki pa v videu!
Tilen Praprotnik
Okusi poletja v malem izolskem kozarčku
Prebivalci obmorskih mest živimo z morjem in njegovimi danostmi. Tukaj se že vrsto let prideluje sol in ohranja tradicionalen postopek pridelave. Pridelana sol je prava poslastica za sladokusce, ohranjanje solinarskih navad pa opominja na pomen kulturne dediščine. Sol se v slovenski Istri prideluje na Sečoveljskih in Strunjanskih solinah. Pri pridelavi se uporabljajo tradicionalna orodja – lesena strgala. Sol se prav tako pobira ročno in tovori z vagončki.
Ljubezen do tradicionalne predelave soli, istrskih okusov in začimb, ki uspevajo vzdolž Jadrana, goji tudi družina Kolman iz Izole. V njihovem podjetju Fina Isolana pripravljajo mešanice Piranske soli z divjimi zelišči, ročno nabranimi na obali Jadrana. Njihova zgodba izhaja iz nekdanjega preprostega načina življenja lokalnih prebivalcev. »Naša družina se je po napornem delavniku vedno zbrala ob mizi. S skromno hrano in veliko ljubezni smo odraščali v zrele fante in punce,« nam je zaupal Mitja Kolman, ki podjetje Fina Isolana tudi vodi. Verjame, da je najpomembneje v življenju, da se družiš z dobrimi ljudmi ob dobri hrani in pijači. Prav iz te miselnosti se je razvila ideja priprave mešanic soli in zelišč: da bo dobra hrana, ki jo delimo z dobrimi ljudmi, še bolj okusna. Kot je govorila že Mitjeva nona, bi temu na kratko rekli: "Jest, pit in se jemet rado. To je življenje!" Se strinjamo?
Odkrijte zgodbo malega družinskega podjetja in njihovo skrivnost, spravljeno v majhnem izolskem kozarčku.
Mitja Kolman
»Ves čas mislim samo na fotografiranje«
Mladi fotograf Alan Bučar Vukšić s prelepimi izolskimi motivi polni tudi Instagram profil Visit Izola. S fotografiranjem je začel po poškodbi kolena. Od vedno je bil športnik – nogometaš. Po poškodbi pa se je zaradi rehabilitacije začel več voziti s kolesom. Tako je na svojih kolesarskih podvigih opazil čudovite izolske »vište« in istrsko naravo. Iz žepa je potegnil svoj telefon in začel fotografirati ... Kmalu si je kupil tudi fotoaparat, a je ta sprva počival doma, Alan pa je še naprej fotografiral le s telefonom. Ko pa sta z mamo dopustovala na kanarskih otokih, je začel fotografirati tudi s svojo novo igračko – fotoaparatom. In od takrat sta neločljivo povezana! Fotoaparat nosi prav povsod s seboj in ves išče nove drugačne poglede na naravo, ki nas obdaja. »Vsak dan, dobesedno vsak dan, samo fotografiram,« nam je zaupal mladi Izolan.
Katera pa mislite, da je njegova najljubša točka za fotografske podvige? Preverite v spodnjem videu!
Alan Bučar Vukšić, fotograf
Prenašanje tradicije iz roda v rod
»Ne smemo tu puzab't, tu našu linguo«
Ali veste, da le nekaj minut vožnje z avtom iz mesta Izole, na izolskem podeželju, pogovor teče čisto drugače? V zaledju slovenske Istre se namreč govori istrsko narečje, ki ga še domačini, ki živimo blizu, vedno ne razumemo najbolje. Poznamo dve tipični narečji: rižanski in šavrinski govor. Obe temeljita na značilnostih dolenjskega in primorskega narečja, pri spreganju glagolov ne izražata dvojine, imata pa podoben besedni zaklad s številnimi romanskimi izposojenkami ter eno samo kvantiteto naglašenih samoglasnikov. Dolenjsko-notranjski izvor šavrinskega govora se kaže v šavrinskem ẹ. Šavrinski govor temelji na mešanju slovenskih, hrvaških in srbskih narečnih prvin v povezavi z uskoško poselitvijo Istre v 16. in 17. stoletju.
Šavrinski govor prevladuje tudi v Kortah – največjem izolskem naselju v zaledju. V Kortah in okoliških vaseh nikoli ni dolgčas; tu deluje več kulturnih društev, ki skupaj z lokalnimi prebivalci, tradicijo kraja skrbno prenašajo iz roda v rod. Tu so različne generacije močno povezane med seboj, življenje pa se pretežno odvija zunaj – v naravi, med vaškimi ulicami in trgi. Avtentičen utrip zaledja lahko sami začutite v naslednjem videu, kjer vam razkrivamo skrivno kortežansko narečje ali t. i. »šraju pu naše«.
Nevjo Škrlič in mladi Kortežani