Kamin: restavracija z najlepšim pogledom na Izolo

Kategorija
Deli

Restavracija na katero smo v Izoli ponosni že skoraj pol stoletja in ki jo je med drugimi obiskal tudi slavni Josip Broz – Tito, se že od nekdaj ponaša z enim lepših pogledov na Izolo. Poleg razgleda danes slovi po odlični à la carte istrski kulinarični ponudbi, ki sloni na domačem oljčnem olju in edinstveni vinski karti. O enogastronomskih užitkih restavracije Kamin, ki je del družbe Belvedere Resort, smo se pogovarjali z direktorico Leo Sevšek Buterin.

Restavracija Kamin se ponaša z dolgoletno tradicijo, a sama kulinarična ponudba se je skozi leta spreminjala. Kdaj je prišlo do največjega preobrata? Kako ste ga zastavili?

Restavracija res obstaja zelo dolgo, že v 80-ih letih je bila zelo prepoznavna. Obiskovali so jo prestižni in petični gostje s celotnega območja nekdanje Jugoslavije. Naš gost je bil med drugim tudi Josip Broz – Tito. Tako restavracija kot terasa sta bili takrat manjši, a krasen razgled je razveseljeval že od nekdaj. Naš izziv pred dobrimi šestimi leti je bil sledeč: kako ta lep razgled valorizirati skozi kulinarično ponudbo. Zavedali smo se, da ocvrti kalamari, po katerih je bila do takrat restavracija prepoznavna, niso več dovolj – z vsem spoštovanjem do ocvrtih kalamarov. (smeh) Prišel je čas, da naredimo korak naprej. Tako smo leta 2017, ko se je gradil naš 4-zvezdični butični hotel Cliff, povečali prostornino restavracije in terase ter zamenjali velik del ekipe, tako v kuhinji kot v strežbi. Nova ekipa je postavila temelje kulinarične zgodbe, ki jo poznamo še danes.

Ste pa v lanskem letu ostali brez dela te ekipe, ki je skupaj z vami postavila kulinarično zgodbo, kar je bil na začetku verjetno velik šok. Kako ste se soočili s situacijo?

Res je: 5 let smo imeli stalno ekipo, ki je stala na trdnih temeljih in dejstvo, da je odšlo skupaj 13 oseb, je bil res hud udarec. Ampak tu je svoje naredila tudi moja trma, ki pravi »nikoli ne odnehaj«. Odločila sem se, da ne bomo zaprli, ampak naredili vse, da delamo dalje. Pripravljena sem bila tudi sama delati v kuhinji. Korenček pa že znam rezati, kajne? (smeh) No, sreča je bila v tej situaciji na naši strani in skoraj po naključju smo se kaj hitro za sodelovanje dogovorili z našim novim chefom Igorjem Delakom. Skupaj z njim pa smo zgradili tudi novo ekipo. V približno 2 mesecih smo kulinariko postavili nazaj na noge. Res sem vesela, da nam je to uspelo narediti v tako kratkem času. Zdaj skupaj ustvarjamo že leto in pol. Ravno pred kratkim smo dobili pohvalo enega od stalnih obiskovalcev, ki pravi, da »kuhinja še ni bila tako dobro kot je sedaj«. Take besede ti res pogrejejo srce.

Kaj je vaše osnovno vodilo pri kulinariki? Mu ostajate zvesti že od leta 2017?

Restavracija Kamin nudi istrsko kulinariko na moderen način s fokusom na uporabi našega oljčnega olja. Pripravljamo tako morske kot mesne jedi – vse pa s pridihom istrskih okusov. To je bila vizija pred leti in naša rdeča nit ostaja enaka tudi danes. So pa seveda jedi drugačne, deloma tudi okusi. Vsak chef dela po svojem navdihu in je kreativen na svoj način.

Restavracija je umeščena v Belvedere Resort in se praktično stika s hotelom Cliff, pa vendar Kamin ni klasična hotelska restavracija, kajne?

V sami restavraciji se je velik preobrat zgodil z izgradnjo hotela Cliff. Kljub temu, da je v njem sob malo, skupno 18, kar ob polni zasedenosti pomeni okoli 38 gostov, pa so ti taki, ki si želijo storitve na višjem nivoju. V resnici jo kar pričakujejo. Rekla bi, da jih 80 % pride prav zaradi enogastronomije in da je ta glavni motiv obiska. Za te goste je treba poskrbeti, saj si želijo nekaj več: pocrkljamo jih že zjutraj, ko jim ponudimo à la carte zajtrk, torej ne samo bifejskega. Tak zajtrk je še bolj lokalen, še bolj istrski: od mesnin, do jajčk, ki jih pripravimo na sto načinov. Lokalna nota nam je zelo pomembna. Je pa Kamin sicer à la carte restavracija, ki ne nagovarja samo hotelskih gostov.

Kako bi ocenila razmerje med hotelskimi in drugimi gosti? Od kod prihajajo gostje, ki redno zahajajo v Kamin?

Naša restavracija deluje tudi za goste 3-zvezdičnih vil, zato imamo veliko večerij penzionskega tipa, ki so nekoliko odmaknjene od à la carte restavracije. Teh zna biti zelo veliko, tudi do 150 na dan. V glavni sezoni sicer to nekako reguliramo, da zagotovimo uživanje na terasi in v à la carte ponudbi tudi ostalim. Rekla bi, da v restavraciji v povprečju naštejemo nekje 30 % hotelskih gostov. Svoje goste sicer pošiljamo tudi v druge restavracije, saj je smiselno, da spoznajo tudi drugo ponudbo. Najraje jih pošljemo v Restavracijo hotela Marina, Gostilno Sonjo, pa v Korte ali Strunjan.

Imamo pa seveda tudi svojo stalno klientelo, kjer gre predvsem za obiskovalce iz osrednje in iz drugih koncev Slovenije, ki imajo v Istri (slovenski in hrvaški) vikende. Ti nas redno obiskujejo za vikende in se stalno vračajo. Sicer k nam zahaja tudi veliko domačinov.

Kakšno je sodelovanje z drugimi gostinci? Praviš, da goste redno pošiljate drugam, zaznavaš to tudi s strani kolegov iz mestnega jedra oz. podeželja?

Zelo je pomembno, da gostinci med seboj sodelujemo. Nesmiselno je, da bi se trudili 5 dni zapored goste zadrževati v samo eni restavraciji, zato jim raje razkažemo raznoliko ponudbo naših krajev. Samo tako se bodo zadovoljni spet vračali. Menim, da je sodelovanje v Izoli med ponudniki dobro. Prav tako pa tudi sodelovanje s Turističnim združenjem Izola. Zelo dobro smo med seboj informirani, najbolj pomembno pa je to, da so dobro obveščeni prav tisti, ki imajo prvi stik z obiskovalci – da jim torej znajo naše produkte ponuditi. Tu mislim predvsem na receptorje, pa tudi strežno osebje.

»Lahko rečem, da je v primerjavi s sosednjimi destinacijami, v Izoli sodelovanja med ponudniki res izredno veliko.«

Restavracija Kamin nosi znak Gault & Millau. Ker pa ste izrazito lokalni in trajnostno naravnani, je na vidiku morda prijava in pridobitev znaka Slovenia Green Cousine?

Ja, to je v načrtu za prihodnje leto. Hotel Cliff in SPA že imata znak Green Key, kar pomeni, da so predpogoji tudi za restavracijo že izpolnjeni. Samo še prijaviti se moramo. (smeh) To je v načrtu za prihajajoče leto. Znak Gault & Millau pa smo obnovili tudi v preteklem letu, kar pomeni, da smo že tretje leto del te zgodbe, na katero smo vsekakor ponosni.

Sodelujete v večini kulinaričnih dni, ki jih organizira Turistično združenje Izola. Tako boste pripravljali tudi kraljico sardelo. Na kakšne načine? Je izolska kraljica tudi sicer na vaših krožnikih?

Seveda, saj smo vendar iz Izole! (smeh) Točnega menija za Dneve kraljice sardele še ne razkrijemo. Smo pa v ta namen pripravili eno posebno specialiteto: pečene sardele na paradižnikovi salsi, kremo iz pinjol in pesto iz bazilike.

Preverite recept chefa Igorja Delaka in si izolsko kraljico privoščite tudi doma.

Poleg kulinarike je trenutno trend v restavracijah tudi organizacija dogodkov. Se boste v prihodnje podali v te vode in organizirali recimo vinske večere?

Mi smo s tem začeli že lani. Konec jeseni smo izpeljali en tak dogodek – petkov afterwork party, z glasbenimi gosti in v sodelovanje z vini Klenart. Ker je bilo to ravno v času po pobiranju oljk in novem oljčnem olju, smo združili še s promocijo slednjega. Definitivno se take dogodke splača delati v t.i. mrtvi sezoni. Morda na jesen spet kaj pripravimo.  

Vedno bolj ste znani tudi kot poročna lokacija. Kakšna je letošnja sezona porok? So te še v teku?

Porok je zadnja leta pri nas res veliko. Začnemo z aprilom in jih gostimo skoraj vsak vikend do konca septembra. Med poletjem smo si namerno pustili nekaj prostih vikendov, da se takrat bolj posvetimo gostom restavracije. Poroke, ki jih pri nas gostimo, so relativno velike, po cca. 120 ljudi. Belvedere je res lepa lokacija za ta čarobni dan: pare prepriča naša ponudba in tudi krasen razgled. Prav tam, kjer izvajamo civilne poročne obrede, je označena tudi ena od izolskih višt.

Že poznate vse izolske vište? To so naše najlepše razgledne točke, ki kar kličejo po obisku. Spoznajte jih!

Kakšni so načrti Resorta Belvedere in posledično tudi restavracije Kamin za prihodnost? Kakšna je vizija?

Pri Belvederju se da zgodbo še konkretno razširiti in to je tudi edino smiselno. Na 65.000 m2 površine imamo namreč še dovolj zazidalne površine za izgradnjo še enega podobnega hotela, kot je Cliff. Zelo pomemben pa je tudi kamp, ki je še najbolj trajnostno usmerjen. V tem smislu vidim veliko priložnost v izgradnji glampinga – ta segment je v Slovenski Istri relativno slabo razvit. Tu bi lahko prvi ponudili to vrsto namestitve, neposredno s pogledom na morje, umeščeno v krajinski park. To bi bila res odlična trajnostna zgodba! No, to so naše želje, ki pa jih morajo v prvi vrsti prepoznati tudi lastniki. Sicer pa je naša prioritetna naloga ureditev obstoječe infrastrukture: prenoviti moramo sobe v naših depandansah, saj s tem nekoliko zaostajamo za drugimi.

Kaj po tvojem mnenju restavracijo Kamin razlikuje od drugih izolskih restavracij? Razen razgleda – ta že vemo, da je edinstven. (smeh)

Zagotovo celoten kompleks Belvedere Resort razlikuje to, da je umeščen v krajinski park, torej v neokrnjeno naravo, kar je naša velika prednost – da praktično dihamo z naravo. Zagotovo je prednost tudi lasten oljčnik s tisoč tristo istrskimi oljkami, ki jih naši gostje lahko opazujejo kar s terase. Poleg tega pa se ponašamo še s široko ponudbo vin. Pri nas naštejemo prek 200 etiket vin – med katerimi so tudi vrhunska vina in penine, recimo taka, katerih cena seže do kar 7.000,00 €. Mislim, da smo eni redkih gostincev s tako pestrim naborom vin. Našo zgodbo gradimo tudi na vinski karti, kjer pa seveda ne manjka niti lokalnih vin: vključeni so skoraj vsi vinarji v Istri, veliko je vin iz Brd, praktično iz vsake slovenske regije lahko ponudimo vsaj 1-2 vini. Sicer pa ponujamo tudi vina iz Italije, Francije in sosednje Hrvaške.

Na Belvederju lahko najamete tudi električna kolesa in piknik košarico. Na ta način lahko njihove tipične istrske dobrote degustirate tudi v naravi.  

Zagotovo ni slabo delati v takem okolju, kaj? (smeh) Kako pa se ti počutiš na Belvederju, koliko let že skupaj soustvarjamo izolsko gostinsko in turistično ponudbo?  

Jaz sem aprila praznovala 5. obletnico. V enakem obdobju lani sem napredovala v direktorico družbe, prej sem bila direktorica hotela. Zdaj sem torej vse v enem. (smeh) Tega izziva sem si sicer želela, kljub temu, da naloga ni lahka: odgovornost je velika, dela nikoli ne zmanjka, se pa počutim dobro.  Že 24 let delam v turizmu in to je postalo del mojega življenja. Zjutraj si ne rečem »grem v službo«, ampak grem, ker je to nekako del mene. Zaradi tega je vse lažje.

Zelo me osrečuje delo z ljudmi, še najbolj z zaposlenimi. Trudim se, da so veseli, da čutijo pripadnost. Ker le zadovoljni zaposleni širijo pozitiven duh naprej, med goste.

Tvoje izkušnje v turističnem sektorju so res bogate. Vrsto let si se ukvarjala pretežno s področjem wellnessa. Kaj pa gostinstvo: je to tvoj prvi konkreten stik?

V resnici ne. Že v srednji šoli sem za vikende pomagala očetu, ki je imel v najemu lovsko kočo. Tudi moj mož je imel gostilno, tako da sem v ta gostinski del vpeta že od nekdaj, četudi ne na nivoju na katerem deluje restavracije Kamin.

Kaj pa te je pripeljalo v Istro? Prav ljubezen do turizma? Nisi namreč rojena v naših krajih, kajne?

Res je, doma sem iz Dragomerja pri Brezovici. Sem me je pripeljala zgodba wellnessa, ki sem jo za portoroški turizem razvijala vse od leta 1999. Pred tem pa sem se izobraževala na Tajskem. Po 18 letih dela v tem segmentu sem od gospoda Branka Seljaka dobila novo priložnost. V tem sem prepoznala izziv in se odločila, da jo sprejmem. Lahko pa rečem, da prehod ni bil tako težek, saj sem procese v hotelu že zelo dobro poznala.

Kako doživljaš Izolo? Se danes že počutiš kot domačinka?

Če povem po pravici, se v Portorožu nikoli nisem počutila kot domačinka, kljub temu, da sem tam delala skoraj 20 let. V Izoli pa sem se tako počutila že od prvega trenutka! Energija je tu čisto druga. Spominjam se, ko sem na začetku vsak dan fotografirala razgled z naše terase in od navdušenja pošiljala fotografije prijateljicam. (smeh) Tako sem bila (in sem še vedno) navdušena nad tem malim obmorskim krajem.

Pa sva že pri koncu. Hitro je minil tale pogovor. (smeh) Kam bi peljala svoje prijatelje, ko pridejo na obisk v Izolo? Kaj so tiste top 3 stvari, ki jih morajo videti oz. doživeti?

Meni so všeč znamenitosti, zato bi te tudi najprej priporočala. Recimo, vse, ki jih poznam, vedno pošljem v Izolano. Še posebej tiste, ki imajo otroke. Naslednji nasvet je vožnja z vlakcem: da smo trajnostni, ne obremenjujemo prometa, pa tudi, da si gostje lahko razgledajo okolico. Brez kulinarike v Izoli ne gre … Tudi sama jo imam rada, zato so gostilne in restavracije vedno na mojem seznamu.

Sprehod po promenadi je definitivno tudi nekaj, kar bi priporočala. Pa obisk plaž. Meni najljubši sta pod Belvederjem in pa Bele skale. Slednja vsekakor očara vsakega ljubitelja narave.

Upoštevajte Lein nasvet in se čim prej odpravite v izolski muzej. Če še niste obiskali Izolane – hiše morja, je zdaj pravi trenutek!

Kategorija
Deli
TIC Izola +386 5 640 10 50 tic.izola@izola.si
Sledi nam

Prijava na e-novice


Vpišite email naslov, da boste vedno na tekočem o novostih in dogajanju v Izoli.


© Visit Izola 2024 Pravno obvestilo

Naša spletna stran uporablja piškotke

Sprejmi in nadaljuj Več o uporabi piškotkov