Vina Zaro, zgodba o predanosti

Kategorija

Vina Zaro so zrasla na zemlji z več sto letno tradicijo pridnih rok družine Zaro. So vina z značajem, ki zadovoljijo tudi najzahtevnejše poznavalce. So produkt vinskih trt, ki rasejo na odličnih legah izolskega zaledja, že v času Beneške republike znanih kot najbolj rodovitnih v Izoli. Družina Zaro tudi danes spoštuje naravne danosti in oživlja tradicijo vinogradništva. Z nami se je pogovarjal Matej Zaro, predstavnik tretje generacije, ki je svoje življenje posvetila vinogradništvu.

Kako se je začela zgodba Vin Zaro?

Ribištvo in vinogradništvo skupaj predstavljata rdečo nit, ki povezuje našo družino že od leta 1348. Vse skupaj se je začelo, ko je moj "nono" pred približno dvajsetimi oz. tridesetimi leti svoja dva hektarja zemlje, na katerih sta uspevala pretežno refošk in malvazija, predal mojemu očetu. Z obilico odrekanja, truda in dela ter z vseskozi prisotno vizijo, je slednji dobljeno posestvo razširil na današnjih dvajset hektarjev. Sam sem k družinski panogi aktivno pristopil pred desetimi leti, na tem področju sem se tudi izobraževal in danes vinogradništvo predstavlja moje življenje.

»Moram reči, da sem zelo srečen, ker se z vinarstvom ukvarjam ravno v Izoli.«

Še danes se ukvarjamo z obema panogama, tako kot nekoč. Z ribištvom sicer bolj za osebno zadovoljstvo, poleg tega pa želimo z degustacijami, ki jih organiziramo na morju (od koder so lepo vidni naši vinogradi), obiskovalce spomniti na naše nekdanje aktivnosti na morju. Vinogradništvo je danes vsekakor naša prvotna in poglavitna panoga.

Kakšne prednosti ponuja Izola vinarjem v primerjavi z drugimi kraji?

Vsekakor vidim veliko prednost v tem, da je Izola obmorsko mesto s prijetno mediteransko klimo. Izpostavil bi tudi pozitivno energijo domačinov, ki kaj hitro naleze obiskovalce in ljubitelje vin. Največjo prednost pa predstavljajo seveda naravne danosti, in sicer naših dvajset hektarjev vinogradov, ki se razprostirajo po terasah izolskega zaledja, na legi imenovani Pivol, in so po zračni liniji le 1 km oddaljeni od morja. Temelj našega dela je ekološko vinogradništvo in tovrstna specifična mikrolokacija ima neverjeten vpliv na kvaliteto našega končnega izdelka.

Čeprav Vam je bila kariera položena v zibelko, nas zanima, kaj Vas je osebno potegnilo v smer vinogradništva?

Brez težav bi se lahko odločil tudi za kaj drugega. Kariera mi v resnici ni bila položena že v zibelko, saj se kot najstnik nisem ravno videl v panogi, ki je tradicionalno spremljala mojo družino. Vinogradništvo je bilo zame del vsakdana in skozi delo v vinogradu mi je moj oče želel že v zgodnji mladosti privzgojiti delovne navade, ki jih takrat morda nisem še znal dovolj ceniti. Namesto druženja na plaži, sem moral pomagati v vinogradu, kar je v meni zbudilo določen odpor. Šele kasneje, tekom odraščanja, sem spoznal resnično vrednost in lepoto tovrstnega dela.

 

Torej ni tako preprosto, kot si ljudje predstavljajo, temveč terja tovrstno delo veliko mero odrekanja …

Vsekakor, panoga je zelo raznolika. Potrebno se je ukvarjati s pridelavo, oz. z delovnim procesom v vinogradu, kar predstavlja 90 odstotkov vsega dela, poleg tega moramo to vino negovati tudi v kleti, posvečamo pa se seveda še marketingu in sami prodaji. Kot zanimivo prispodobo naj povem, da se kot mlad fantič spomnim, kako se moj "nono" praktično ni premaknil iz Izole, predvsem zaradi tega, ker nekako ni imel te potrebe, sicer pa je bil tudi logistično omejen in je bilo zanj pomembno načrtovanje že odhod v Ljubljano ali v Trst. Danes pa je situacija za nas seveda povsem drugačna. 40 odstotkov vsega, kar ustvarimo, izvažamo vsepovsod po svetu, od Amerike, do južne Koreje, Japonske, Italije itn. Stvari so se močno spremenile, vendar bi poudaril, da vidim pozitivno noto v tem, da je vinogradništvo kot panoga skupaj s turizmom pri nas v eksponentni rasti, kar pove, da delamo na zelo spodbudnem področju.

Na kakšen način so pridelana vaš vina? Kakšne spremembe so prinesli novi trendi kot na primer marketing in socialni mediji?

Glede na to, da se ukvarjamo z ekološkim vinogradništvom, same tehnike, ki jih uvajamo v vinogradih in v kleti, sledijo principu minimalne intervencije – to pomeni, da se trudimo čim manj posegati v naravo, saj spoštujemo ekosistem in harmonijo, ki je bila v vinogradih vzpostavljena še pred nami. Enako velja tudi za nego vina v kleti, kjer poskušamo čim manj posegati v sam proces fermentacije. Sodobna tehnologija nam je marsikaj olajšala, ogromno pa pripomorejo tudi socialna omrežja. Le-ta nam omogočajo konstantno komunikacijo s kupci na globalni ravni.

Kje po svetu so na voljo vaša vina in kako so sprejeta – kot eksotika ali kot del vsakdana?

Prvi izvozni trg je Amerika, in sicer zahodna in vzhodna obala. Naše produkte tam sprejemajo zelo evforično, z velikim pričakovanjem. Zavedajo se namreč tega, da smo butični, kar pomeni, da so naše serije vin omejene, to pa asociira naš produkt z nekimi naravnimi danostmi. Živimo na zgolj 46 km dolgi obali, kjer sobivajo zelo raznolike panoge, tako da je eksotični dejavnik ravno butičnost, torej omejenost. Ljudi pritegne tudi to, da gre pri nas za pridelavo izključno lokalnih avtohtonih sort, malvazije in refoška, za katerimi stoji stoletna naravna selekcija. Hkrati pa je Slovenija v zadnjih letih zaradi vrhunskih športnih rezultatov, svoje ekološke ozaveščenosti, varnosti in gostoljubnega značaja veliko pridobila na dobri prepoznavnosti, kar ravno tako dobro vpliva na sprejem produktov slovenskega porekla v svetu.

 Vrniva se k butičnosti, ki je trenutno trend na področju turizma, ali je po Vašem mnenju Izola butična destinacija?

Mislim, da Izola teži k temu, da je butična destinacija in menim, da mora k temu stremeti tudi v prihodnje. Predvsem sobivanje prebivalcev Izole z našimi obiskovalci v harmoniji vidim kot pomemben dejavnik, ki ga nikakor ne smemo zanemariti, saj je odgovoren za percepcijo butičnosti v očeh naših obiskovalcev. Izola je mestece, obmorska vas, ribiško in vinogradniško mesto s tisočletno tradicijo, ki jo šlo skozi različna obdobja, bolj ali manj pozitivna, in vse to je omogočilo naše današnje sobivanje. Boriti se moramo zato, da delamo pristno in sproščeno, da živimo naše življenje kvalitetno in na ta način odražamo to povezavo med zgodovino, sedanjostjo in prihodnostjo.

»Zelo me veseli, da nas naša vizija ne pelje v smeri pohlepa, temveč v smeri spoštovanja butičnosti.«

Kaj nam lahko poveste o Manzioli Wine Baru?

Manzioli wine bar je del posebne zgodbe. Njegovo ime je posvečeno Manziolijevi družini, palači, trgu, kjer domujemo že 13 let. Naša vinoteka ima vlogo podaljška naše vinske kleti, kjer smo prav vsak dan na voljo kupcu in obiskovalcu te butične destinacije, da mu lahko neposredno predstavimo to, kar smo skozi leta ustvarili. Skozi zadnja leta smo aktivni tudi na področju prireditev, organiziramo namreč dva večja internacionalna festivala, in sicer Orange wine festival in pa Refuscus mundi. Manzioli Wine Bar je postal stičišče ljubiteljev vina in življenja, Izole, njene energije in arhitekture ter je produkt, na katerega smo izredno ponosni.

Orange wine festival - kako je prišlo do le-tega in čemu so ta oranžna vina tako zanimiva?

Začetna ideja je nastala po naključju, vanjo pa se je nato vložilo ogromno dela, profesionalnosti ter predanosti in iz nje se je razvil zelo pomemben projekt. Gre za mednarodni festival, kjer nastopajo glavni akterji v panogi vinogradništva in enogastronomije, ki se enkrat letno odvije v Izoli pa tudi na Dunaju. Kot destinacijo smo si Dunaj izbrali zato, ker je bil v novejši zgodovini eden izmed naših glavnih trgov. Sicer pa se je zadeva rodila na Manziolijevem trgu v Izoli pred osmimi leti v sodelovanju z občino Izola, italijansko skupnostjo in drugimi pomembnimi akterji, s katerimi smo skupaj ustvarili to čudovito zgodbo. Bistvo festivala so seveda macerirana vina, ki so v resnici bela vina, pridelana po postopku pridelave za rdeča vina. Predpogoj za pridelavo takšnih vin pa je izogibanje škropivom tako v vinogradu kot tudi v kleti. Vinarji zelo radi prihajajo k nam v Izolo, saj se tu počutijo več kot odlično.

Za konec pa še nasvet: Prepustite se zgodbi, ki vam jo pripoveduje sleherno vino …

Ko dobimo katerokoli vino v roke, moramo biti neobremenjeni tako z etiketo kot tudi z drugimi dejavniki, hkrati pa moramo le-tega izredno spoštovati. Za vsakim izdelkom, ki se pojavi na trgu, ki mu je nekako uspelo priti do nas, obstaja ogromno dela in predanosti, zato ga moramo ceniti. To pa ne velja samo za vino, temveč za vse butične izdelke. Vino nam pove veliko o kozarcu in o svojem okusu. Vezano je na občutje, na pozitivne trenutke in energijo – to je tudi razlog, da posegamo po tem izdelku. Pri nas vino ustvarjamo zato, da ljudem narišemo nasmeh na obraz in jim prišepnemo zgodbo o naših krajih. Za prepoznavo dobrega vina je ključno, da se ob samem pitju počutimo dobro, predvsem pa, da se tako počutimo tudi naslednji dan …

Minister za zdravje opozarja: "Prekomerno uživanje alkohola škoduje vašemu zdravju."


S tem, ko uporabljate spletno mesto, dovoljujete uporabo piškotkov v skladu z našo politiko varovanja zasebnosti. - Pravno obvestilo
strinjam se