Šepet Izole iz 360 Kartinga

Globalni projekti, lokalni ljudje – zgodba podjetja 360 Karting

Kako nastajajo karting steze, ki jih najdemo na vseh koncih sveta? In kako je videti podjetje, ki takšne projekte razvija iz malega obmorskega mesta v Sloveniji?

V novi epizodi podcasta Šepet Izole smo obiskali podjetje 360 Karting, ki v Izoli načrtuje in razvija karting steze za mednarodne naročnike. Specializirani so za večnivojske proge in kompleksne konstrukcije, ki jih gradijo od prve ideje do izvedbe, pogosto za velike mednarodne zabaviščne centre. Do danes so sodelovali že pri več kot 100 projektih po celem svetu.

A tokrat nas niso zanimale le številke in reference. Zanimalo nas je, kdo so ljudje za temi konstrukcijami – tisti, ki rišejo, usklajujejo, iščejo rešitve in iz idej ustvarjajo nekaj zelo konkretnega. Z delom ekipe 360 Karting smo se najprej odpravili na tri izolske lokacije, pogovore pa kakopak zaključili ob karting pisti. 

Spoznajte zgodbo podjetja, ki deluje globalno, a nastaja lokalno.

Jernej Čopi: “Brez ekipe se ne zgodi nič”

Z Jernejem Čopijem, ustanoviteljem in direktorjem podjetja, nismo govorili le o začetkih in razvoju podjetja, ampak predvsem o tem, kaj se zgodi, ko projekt preraste posameznika in postane zgodba ekipe.

Že na začetku je bilo jasno, zakaj mu je bilo pomembno, da v tej epizodi najprej spoznamo sodelavce. Kot je povedal, so prav oni tisti, ki so ves čas pomagali soustvarjati zgodbo podjetja in ji dali novo dimenzijo. 

Iz pogovora je bilo čutiti tudi, da se je moral kot vodja precej hitro naučiti spuščati nadzor. Ta prehod je zanj prišel naravno, predvsem zato, ker so v podjetju rasli ljudje, ki so posamezna področja začeli obvladati bolje, kot bi jih lahko sam. Prav v tem je danes, po njegovih besedah, največja moč podjetja.

Jernej je spregovoril tudi o tem, zakaj 360 Karting ostaja na obali. Čeprav podjetje deluje globalno in so njihove stranke z vseh koncev sveta, se vedno znova radi vračajo domov. Poudaril je, da Izola in širša obala zanje nista omejitev, ampak prednost – tako zaradi kakovosti prostora kot zaradi občutka, da tukaj kljub mednarodnemu poslu ostajajo povezani s svojim okoljem. Tudi obiskovalci iz tujine so po njegovih besedah pogosto presenečeni nad urejenostjo, raznolikostjo in avtentičnostjo tega prostora. 

Ko danes gleda podjetje, ga najbolj veselijo prav trenutki znotraj ekipe – preboji, zadovoljstvo in občutek, da skupaj delajo nekaj dobrega. Zakaj verjame, da mora biti takšna zgodba dovolj trdna in zdrava, da jo bodo lahko nekoč prevzele tudi naslednje generacije, pa v podcastu. 

Alen Vežnaver: “Že kot otrok sem se rad igral z lego kockami”

V izolski marini smo kot prvega sogovornika spoznali Alena Vežnaverja, inženirja, ki v podjetju projektira jeklene konstrukcije in ideje prevaja v nekaj zelo konkretnega.

Njegova karierna pot ni bila linearna. Izkušnje je nabiral v različnih panogah, od avtomobilske industrije do velikih industrijskih linij, danes pa pravi, da se najbolje počuti prav na obali, kjer mu bolj ustreza tudi način življenja. Z morjem je povezan že od otroštva, zato ni naključje, da prosti čas najraje preživi na barki.

V pogovoru je poudaril, da dobrega inženirja ne naredi le šola, ampak predvsem izkušnje, čas in odgovornost. Zakaj svoje delo primerja z velikimi lego kockami in kaj mu pomeni vrnitev iz Ljubljane na obalo, pa preverite v pogovoru.

Lara Jerman: “Tudi če zjutraj narediš plan, se lahko čez dan vse obrne”

V parku Pietra Coppa smo se pogovarjali z Laro Jerman, ki v podjetju skrbi za nabavo oziroma oskrbovalno verigo. Prihaja iz Zazida, majhne istrske vasice pod Kraškim robom, in prav ta razpetost med naravo in obalo lepo zaznamuje tudi njen vsakdan.

Njeno delo je stalno usklajevanje – med inženirji, dobavitelji, logistiko in roki, ki se lahko spremenijo (tudi) čez noč. Veliko je planiranja, veliko hitrih odzivov in, kot pravi sama, tudi nekaj “policijskega” dela, ko je treba loviti informacije in stvari držati skupaj.

V pogovoru je lepo opisala tudi svoj odnos do Izole, ki zanjo ni več samo kraj službe, ampak vedno bolj tudi del vsakdana. Zakaj jo v Izoli vleče proti morju, kavi pri Barieri in sprehodu do Svetilnika? Prisluhnite Larinim vtisom.

Santiago Maiorana: “Nisem pričakoval, da bom na tem koncu sveta našel tako lep kraj”

Santiaga Maiorano smo srečali v Izolani – hiši morja, kar ni bilo naključje. Ker v Sloveniji živi šele slabo leto, smo ga najprej želeli na hitro seznaniti tudi z nekaj izolskimi zgodbami in zgodovino.

Projektni oblikovalec (ti. project designer) prihaja iz Urugvaja, svoj novi dom pa si je ustvaril v Ankaranu. V podjetju 360 Karting sodeluje z mednarodnimi naročniki in njihove ideje prevaja v konkretne projekte, ob tem pa pravi, da mu pri delu zelo pomagajo prav izkušnje z življenjem v različnih okoljih. Pred prihodom v Slovenijo je namreč dve leti živel v Avstraliji, kjer je tudi spoznal prve Slovence, ki so ga navdušili nad našo deželo. 

Santiago nam je zaupal tudi, kako lepo in kakovostno se mu zdi življenje v Slovenski Istri: všeč so mu počasnejši ritem, čudovita narava in občutek, da si tukaj ljudje znajo vzeti čas za male stvari. Prav zato se je precej hitro počutil sproščeno in domače. Zakaj ga je Istra tako pozitivno presenetila in kako danes gleda na Izolo, pa v podcastu.

Štirje sogovorniki, štiri različne poti in en skupen imenovalec: zgodba, ki iz malega obmorskega mesta raste daleč čez njegove meje. Če vas zanima, kako globalni projekti nastajajo skozi ljudi, odnose in vsakdanje odločitve, prisluhnite novi epizodi Šepeta Izole.