»Oljka mora dihati v svojem ritmu«

Na pobočjih istrskega gričevja nad Izolo, kjer se morje sreča z zemljo in veter diši po rožmarinu, deluje kmetija, ki nima strehe, ima pa nebo. Tu, med oljkami, ki jih negujejo že desetletja, Martina Veršnik skupaj s starši, starimi starši in otroki vodi ekološko kmetijo Olea d’Istria, kjer se življenje ne meri v hektarjih, temveč v potrpežljivosti, ki jo zahteva narava.

Korenine, ki ostajajo v zemlji

»Moj nono ni mogel brez zemlje. Prihajal je z velike kmetije in čeprav se je duh tistega časa nagibal k industriji, je njega bolj zanimalo delo z zemljo – trto, sadnim drevjem, oljko. Mi pa smo mu pri tem pomagali. Jaz sem bila takrat stara približno toliko, kot je zdaj moja starejša hči,« nam o začetkih družinske kmetije pove Martina Veršnik. Martinini starši so nonotovo delo nadaljevali in ga tudi razširili. Vsaka generacija je dodala nekaj svojega, prav tako je s svojim specifičnim znanjem svoje dodal vsak od njih.

Mlada mama dveh otrok danes ekološko kmetijo Olea d’Istria tudi vodi. A pri tem ni sama: na kmetiji sodelujejo vse štiri generacije, ki jih povezuje spoštovanje do zemlje in to, da drug drugemu vedno priskočijo na pomoč. »Oče je strojnik, mama ekonomistka in pravnica, jaz andragoginja in agronomka. Vsi delamo in pripomoremo, vsak na svoj način, ampak vedno skupaj. Tudi zdaj, ko sama vodim kmetijo, ni nič drugače. Vse se dogovarjamo. Kmetija ni samo ena oseba – je cela družina,« pove sogovornica.

17 sort in veliko potrpežljivosti

Na dobrih šestih hektarjih gojijo sadno drevje, zelišča in 17 sort oljk, od tega vseh 6 avtohtonih. Tako so se odločili, ko so se lotili širiti kmetijo. »Malo je bilo drzno, saj avtohtone sorte niso najbolj donosne. Z njimi pridelaš polovico manj olja kot s sodobnimi. Ampak naš cilj ni bil usmerjen v hiter zaslužek. Želeli smo si ohraniti, kar je avtohtono, pristno, istrsko – te stare, redke sorte. Cepiče smo zbirali po vsej Istri, včasih iz oljčnih nasadov, ki jih je že dodobra prerasel gozd. To se nam je obrestovalo, saj imamo sedaj res lepo zbirko oljčnih dreves,« pove Martina, ki je odrasla med temi drevesi, ob katerih zdaj rasteta tudi njeni hčeri.

Z različnimi sortami ustvarjajo različne proizvode: sortna olja, zvrsti oljčnih olj in tudi aromatizirana olja z zelišči in agrumi. »Naredimo tudi kaj posebnega, kot so npr. fige v oljčnem olju, sol z oljkami ... Ampak vedno izključno iz tega, kar raste tu,« pojasni sogovornica. Poleg oljk namreč na njihovi kmetiji rastejo tudi češnje, fige, žižole, mandarine, limone in zelišča, ki jih vključujejo v svoje izdelke. Znani so po aromatiziranih oljčnih oljih z agrumi in zelišči ter po namiznih oljkah v petih različicah.

Letos so se razveselili zlatega priznanja za namizne oljke na Festivalu namiznih oljk (2025). »To so tisti trenutki, ko veš, da si nekaj naredil prav. A nagrade niso vse. Najlepše je, ko se zadovoljni kupci vračajo. Ko rečejo: vaše olje ima okus po Izoli,« z nasmehom pove Martina.

Ekološko – od prvega dne

Na Olea d’Istria so ekološki že od prvega dne. »Takrat so nas imeli za čudake. Vsi so rekli, da zakaj bi komplicirali, ko pa lahko špricaš in imaš mir. Ampak nam ni šlo za mir in poenostavljanje ... Želeli smo, da zemlja ostane živa in ohranja svoj dih. Danes vidim, da je bilo vredno. Hrana je manj onesnažena, olje bolj zdravo in ljudje to začutijo,« je ponosna.

Njihovo olje ima tudi zaščiteno označbo porekla – Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, kar pomeni, da izpolnjuje strožje kriterije sledljivosti in kakovosti kot običajno ekstra deviško olje. Vzorce redno pošiljajo na kemijske in senzorične analize. »Vsako leto oddamo vzorce in do sedaj še nikoli nismo imeli težav z dokazovanjem kvalitete. Ampak vse se začne že v nasadu. Če so plodovi dobri, predelava skrbna in človek pošten pri delu, potem bo tudi končni proizvod dober,« verjame sogovornica.

Letno pridelajo dobrih 2.000 litrov oljčnega olja, količina pa se spreminja glede na letino. »Oljka diha v svojem ritmu: nekaj let vdihuje, nekaj izdihuje. Če želiš kakovost, moraš slediti njej, ne sebi,« je prepričana Martina.

Doma, med ljudmi in oljkami

Prodajo večinoma opravijo na domačem terenu, nekaj tudi na sejmih in v butičnih trgovinah. Organizirajo pa tudi degustacije in oglede oljčnikov, kamor prihajajo domačini, skupine in turisti. »Ljudje radi vidijo, kako in kaj delamo. Radi začutijo, da je to resnično. Z njimi se tudi usedemo, poskusimo olje, malo se pogovorimo. To jim veliko pomeni. To, da si vzameš čas,« pove. Vzpostavili so tudi mini prodajno mesto na lokaciji na Belvederju, kjer imajo na policah več kot 25 različnih izdelkov: sortna in aromatizirana olja, namizne oljke, sol z zelišči in različne sadne vložnine.

»Spletne strani nimamo, ker nas ljudje sami najdejo. Ko poskusijo naše izdelke, jih pogosto priporočajo naprej. To je najboljša reklama,« verjame Martina.

Pogled naprej

Čeprav prostor omejuje njihov nadaljnji razvoj, jim idej ne manjka. »Naš proizvodni obrat je majhen, prostorov za mehanizacijo nimamo, vse je zunaj, a želimo ustvarjati izdelke z višjo dodano vrednostjo. Imamo znanje, voljo in vztrajnost,« pravi. Sama se trenutno posveča materinstvu, saj je pred pol leta drugič postala mama. A si še vedno trenutek miru rada poišče prav med oljkami: »Pod drevesom se ti zbistrijo misli. Povežeš se z zemljo, zrakom, soncem. Takrat dobiš informacije, ki jih rabiš.«